Nemčija vlaga v prihodnost vojskovanja: roboti, umetna inteligenca in vohunski ščurki

Nemški kancler Friedrich Merz je v slabih treh mesecih na čelu vlade začel korenito preoblikovanje nemške obrambne politike in veliko stavi na tehnološke inovacije nemških zagonskih podjetij v obrambni industriji. Vlada je tako začela rahljati birokratske ovire, da bi se lahko zagonska podjetja neposredno povezala z najvišjimi ravnmi vojske.

Kot poroča Reuters, je eno takšnih podjetij tudi Helsing, ki velja za eno največjih evropskih zagonskih podjetij na področju obrambe. Soustanovitelj Gundbert Scherf je dejal, da je ruska invazija na Ukrajino za podjetje pomenila veliko prelomnico. Ob ustanovitvi se je moral Scherf namreč zelo truditi, da je pritegnil potencialne vlagatelje, danes pa podjetje posluje zelo dobro. Prejšnji mesec je namreč več kot podvojilo svojo vrednost na kar 12 milijard evrov.

"Evropa letos prvič po desetletjih namenja več sredstev za nakup obrambne tehnologije kot ZDA," je dejal Scherf.

Nemčijo je po koncu druge svetovne vojne dolgo časa zaznamovala travma nacističnega militarizma, zato je dolga desetletja ohranjala majhen obrambni sektor, ki je bil zaščiten z ameriškimi varnostnimi zagotovili.

Nemčija želi ponovno postati vodila sila v obrambi

A to se zdaj vendarle spreminja. Zaradi izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prihodnosti članstva ZDA v zvezi Nato je Nemčija, ki je ena največjih podpornic Ukrajine v vojni proti Rusiji, začela vlagati več v lastni obrambni resor. V načrtu nemške vlade je potrojitev lastnega obrambnega proračuna na približno 162 milijard evrov do leta 2029. Velik del denarja pa namerava Nemčija nameniti prav novim oblikam vojskovanja in umetni inteligenci.

Med podjetji, ki se ukvarjajo s tovrstno tehnologijo, je tudi Helsing, ki razvija najsodobnejšo vojaško tehnologijo. "Evropi želimo pomagati, da okrepi svojo hrbtenico," je za Reuters dejal Scherf.

Nemška vlada je k sodelovanju povabila manjša razvojna podjetja, da ji svetujejo, saj imajo velika podjetja v obrambi, kot sta Rheinmetall in Hensoldt, zaradi dolgih dobavnih rokov težave, posledično pa dobijo tudi manj možnosti za razvoj inovacij.

Nov osnutek zakona o javnih naročilih, ki ga je vlada kanclerja Merza sprejela v sredo, naj bi zmanjšal ovire za finančno omejena zagonska podjetja na način, da jim omogoči predujme. Zakon bi tudi dovoljeval, da se razpisi omejijo le na ponudnike iz EU.

Denar ni več težava

Marc Wietfeld, direktor in ustanovitelj podjetja ARX Robotics, ki izdeluje avtonomne robote, je dejal, da mu je na nedavnem srečanju nemški obrambni minister Boris Pistorius dal jasno vedeti, da vlada misli resno. "Dejal mi je, da ni več izgovorov, saj je denar na voljo. To je bil kar prelomen trenutek," je navedel Wietfeld.

Iz Berlina je tako mogoče že dlje časa slišati pozive, da je treba podpreti razvoj evropske obrambne industrije in da se Evropa ne more več zanašati na ameriška podjetja. A izzivi na tem področju so veliki, tako v Nemčiji kot na ravni EU.

V nasprotju z ZDA, kjer na obrambnem trgu obstajajo enotna pravila, je evropski trg močno razdrobljen, saj ima vsaka država svoje standarde za sklepanje obrambnih pogodb.

V ZDA že delujejo veliki sistemi in tehnološki velikani, kot so Lockheed Martin, RTX in Palantir, evropska zagonska podjetja pa so šele v zadnjih letih začela dobivati resno podporo držav.

Analiza Aviation Weeka je pokazala, da naj bi 19 največjih evropskih porabnic – vključno s Turčijo in Ukrajino – letos skupaj za vojaško opremo namenilo več kot 180 milijard dolarjev, več kot ZDA, čeprav bo skupna ameriška vojaška poraba ostala večja.

Hans Christoph Atzpodien, vodja nemškega združenja za varnost in obrambo BDSV, je dejal, da je eden glavnih izzivov ta, da je sistem javnega naročanja v vojski prilagojen uveljavljenim dobaviteljem in ni primeren za hiter razvoj novih tehnologij.

Novi zakon o javnih naročilih pa naj bi pospešil postopke javnega naročanja zagonskih podjetij, da bi nove tehnologije čim prej postale dostopne nemškim oboroženim silam.

Če je uporaba dronov na bojiščih v Ukrajini in Rusiji postala že del ustaljene vojaške taktike, se podjetja s področja obrambe v zadnjih letih osredotočajo predvsem na razvoj in vključevanje umetne inteligence v vojskovanje. Ob tem pa se pojavljajo tudi nove ideje, za katere je mogoče trditi, da temeljijo na znanstvenofantastičnih filmih.

So "vojaški ščurki" prihodnost vojskovanja?

Podjetje Swarm Biotactics med drugim razvija "vohunske ščurke". Na žive insekte nameščajo "miniaturne nahrbtnike" s kamerami in senzorji, ki omogočajo zbiranje podatkov v realnem času.

S pomočjo električnih impulzov bi bilo mogoče gibanje ščurkov nadzorovati na daljavo, namenjeni pa bi bili zbiranju obveščevalnih podatkov v sovražnem okolju. "Naši bioroboti temeljijo na živih žuželkah in so opremljeni z nevralnimi senzorji in komunikacijskimi moduli. Lahko jih vodimo posamično ali pa več naenkrat," je pojasnil direktor podjetja Stefan Wilhelm.

Nemčija je v prvi polovici 20. stoletja veljala za veliko inovatorko v vojaški tehnologiji, saj so nemški znanstveniki razvili številne še danes uveljavljene vojaške produkte, na primer balistične rakete in reaktivna letala. Po porazu v drugi svetovni vojni, ko je bila država demilitarizirana, so nemški znanstveniki delo nadaljevali v tujini.

Ob spremenjenih geopolitičnih razmerah se želi Nemčija ponovno vrniti med vodilne sile na obrambnem in vojaškem področju. Zaradi težav nemške avtomobilske industrije v zadnjem času, ko so številni delavci izgubili službe, so mnogi nove zaposlitve našli prav v obrambnem sektorju.

Kot je za Reuters dejal Stefan Thumpan, direktor bavarskega podjetja Donausthal, ki proizvaja brezpilotne vojaške letalnike, dobijo dnevno tri do pet prošenj za zaposlitev delavcev, ki so nekoč delali v avtomobilski industriji.